Spremenila bi vse,kar bi lahko!

Dogodki.
Še vedno se jih spominjam.
Nemorem jih pozabt.
Govorim,da vseeno mi je.
Lažem sebi, in drugim.
Hočem se počutit svobodno.
Odšla bi nekam.
Daleč stran.
Kjer bi mi blo lepo.
Nobene bolečine.
Nč trpljenja.
Ampak,trpeti moram naprej.
Vprašama se,zakaj obstajam?
Zakaj se to men dugaja?
Zakaj?
Če bi lahko,bi odšla stran od vseh problemov.
Od prekletstva.
Sovraštva.
Nemorem.
Nikoli nebom mogla.
Nerazumem.
Nikoli nebom razumela.
Najdla bom razlog za to.
Trudla se bom.
Hočem,da je vse popouno.
Želela bi,da je moje življenje brez kakršne koli napake.
Kakršnih koli težav.
Vem,da mi ni usojeno.
Sprijaznit se morem.
Ni mi več do tega.
Ni mi do življenja.
Samo še trpim.
Poslovila bi se, ampak nevem kako.
Bi se kaj spremenilo,če me nebi bilo?
Bi jokali za mano?
Bi obžalovali?
Kar naenkrat bi me pozabili.
Bilo tako kot je bilo včasih.
Brez mene,bi bilo lepše.
Veliko stvari bi spremenila.
Nočem,da je tako kot je sedaj.
Hočem spremembe!
Čeprav,nikoli nebom doživela do tega.
Dost mam usega.
Na živce mi grejo vse stvari.
Vse!
- . - "
Pozabla bom na to.
In zaživela na novo.
Tko k sm prej.
Srečna.
Nasmejana.
Nebo več tko.
Obžalujem.
Kar je,pač je.
Živim naprej.
Bje.