23. avg. 2009

vse se enkrat mora končat
Jaz.
Ti.
Midva.
Bila sem to kar sem.
Se nisem izdajala za nekaj drugega.
Se še spomniš?
Metulčki v trebuhu.
Zardela lička.
Poljub.
Tvoj nežen objem.
Se spomniš?
Bilo je kot v pravljici.
Popouno.
Nebom pozabila tega.
Najin poljub je ostau zapisan v mojem srčku.
Nebom ga pozabila.
Nebom.
Ker sem te ljubila.
Včasih sem male napake storila.
Te prizadela.
Obžalujem za tem.
Prišel je čas.
Odločiti si se moral.
Izbral si bolečo in žalostno pot.
Najina pot se je končala.
Prišlo je tako daleč,da sem začela jokati.
Čeprav mi prvih 10 minut blo useeno.
Zavedam se,da sem te izgubila.
Neveš kak me to boli.
Nisem ti mogla zaupat.
Nise vedela kako.
Naučil si me ljubiti.
Ljubila sem te.
Naučil si me,kako razmišljati z svojo glavo.
Razmišljala sem.
Naučil si me, kako rešiti svoje težave.
Rešila sem jih.
Ampak nekaj me nisi naučil.
Kako zapustiti.
Zapustil si me.
Jokam.
Pišem.
Obžalujem.
Povej mi; Zakaj?
Zakaj nisi izbral druge poti?
Nezavedaš se kakšno napako si naredil.
Mogoče si se odločil prav.
Drugi prijatelji.
Druga šola.
Nova ljubezen.
Pozabil me boš.
Ostal boš samo ti.
In nič več jaz.
Samo še ti!
Zapomen si to.
Poti za nazaj več ni.
In nikoli ne zapusti tistega ki ga ljubiš.
Zaradi tistega ki ti je ušeč.
Nikoli!
Mislim,da ti bo še kdaj žau.
Ampak nevrjamem.
To vse je bila laž.
" Ljubimte " so bile samo besede.
Bila sem naivna.
Verjela sem.
Teško te bom pozabila.
Ampak mogla te bom.
Čez nekaj časa.
Hvala ti za vse.
Upam,da ti bo bolš brez mene.
Da boš našu bolšo.
Lepšo.
Pametnejšo.
Nemorem več.
Moj srček je broken.
( U )
Ne sprašuj zakaj.
Dobro veš,kako napako si storil.
Odločitev je bila tvoja.

Ni komentarjev:

Objavite komentar